Novice

Meje pravice do zasebnosti pri politikih

"Govoriti o varstvu pravice do podobe in glasu v obravnavanem primeru in ko gre za politike, celo člane vlade ter o varstvu zasebnosti politikov z navajanjem splošnih načel ustavnega varstva pravice do zasebnosti, je pravno popolnoma zgrešeno," meni dr. Andraž Teršek, predstojnik Centra za povezano znanost na UP PINT v današnjem Dnevniku v članku, ki govori o mejah pravic politikov do zasebnosti. Teršek še opozarja, da če ni neupravičenega in nezakonitega tajnega snemanja pogovorov, ne gre za poseg v komunikacijsko zasebnost. 

Pri tem izpostavlja razliko med zasebniki in javnimi osebami: zasebnik ima pravico do pravne zaščite podobe in glasu vselej, razen izjemoma, politik pa načeloma nikoli, razen ob nujnih izjemah. Politiki namreč sodijo med tako imenovane absolutne javne osebe, ki imajo zelo zmanjšan krog zasebnosti. Tako je na primer premoženjsko stanje politikov upravičeno predmet javnega interesa. Še bolj kot zdravje. "Temeljni razlogi za to se zdijo očitni: politika in sfera javne oblasti sta vselej in najbolj tesno ter neposredno povezani z denarjem, s tem pa z vprašanjem legitimnosti kot osrednje prvine političnega procesa," pojasnjuje dr. Teršek.

Celoten članek Mojce Zorko z naslovom "Politiki z manj pravic do zasebnosti: kje je meja?" je dostopen na spletni strani Dnevnika: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042285325.