Novice
Rešitev je poustavljanje, ne sprememba ustave
Objavljamo odlomek iz prispevka dr. Andraža Terška, predstojnika centra POZNAR pri UP PINT iz današnjega Objektiva, priloge časnika Dnevnik. Prispevek je komentar ob napovedanih spremembah ustave glede ustavnega sodišča.
Ustavnik lahko z upravičenim ponosom misli in govori o slovenski ustavi. Njene določbe že "po črki" vzpostavljajo visoko stopnjo pravne zaščite temeljnih načel pravnosti, demokratičnosti ter človekovih pravic in svoboščin. Ustavniško opolnomočena, pronicljiva, modra in občutljiva razlaga določb slovenske ustave omogoča iskanje odgovorov tudi na domala vsa najtežja ustavnopravna vprašanja. Prav tako omogoča ustvarjalno in razvojno dopolnjevanje ustave s pomočjo njene razlage (kar se v ustavništvu imenuje poustavljenje). Zato je spreminjane njenih določb na mestu, ko gre za strukturne in organizacijske spremembe slovenskega ustavnega reda. Za spremembe določb o temeljnih načelih ter pravicah in svoboščinah pa bi morali obstajati nujni razlogi. Nujnost takšnih razlogov bi morali iskati v metodološki nemoči sodišč in drugih interpretov ustave, da bi z razlago posamezne določbe v ustavi spremenili tudi njen uveljavljeni ali očiten pomen....
Razlog za spremembo ustave v smeri razbremenitve ustavnega sodišča tudi z uvedbo severnoameriškega modela sprejemanja zadev v odločanje je lahko samo prepričanje, da se bo s tem na splošno izboljšala ustavnost kot kakovost pravnega reda in sistema…
Uvodoma sem že nakazal, kako to storiti. Predvsem s spremembo (posodobitvijo) celotnega sistema izobraževanja pravnikov o ustavništvu v najširšem smislu. Istočasno pa z odločnim in takojšnjim odpravljanjem problema preskromne, premalo suverene in prepogosto nepravilne neposredne uporabe ustave, ustavnopravne teorije, ustavnosodne prakse in drugih ustavnopravnih dognanj pri delu sodišč. Nisem prepričan, da bi uvedba predlagane diskrecije ustavnega sodišča glede izbire zadev sama po sebi vplivala na sodišča, da se bodo nemudoma, odločno in kakovostno opredeljevala do ustavnopravnih vprašanj. Verjamem, da o tem niso prepričani niti predlagatelji in zagovorniki takšne spremembe ustave. Tudi na kakovost izobraževanja pravnikov o ustavništvu in na njihov siceršnji odnos do ustavništva takšna sprememba najverjetneje ne bi imela takojšnjega in neposrednega vpliva.
Zato bi morebitna uvedba takšne diskrecije ustavnega sodišča morala biti pospremljena z že izdelanim načrtom in prepričljivim programom za uresničitev tistega, kar naj bi bil osrednji cilj predlaganih sprememb ustave…
(Članek je v celoti dostopen na spletni strani: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042313179).
