J5-8244 – Slovenski moški ranljivi za samomorilno vedenje: duševno zdravje, kvaliteta življenja, socialna povezanost, iskanje po
Trajanje: 1. 5. 2017 – 1. 5. 2020
Vodja projekta: Diego de Leo
Sodelujoča raziskovalna organizacija: Univerzitetni klinični center Maribor
Primarno raziskovalno področje: 5. Družboslovje, 5.09 Psihologija, 5. Družbene vede, 5.01 Psihologija
Ključne besede: samomor, moški, duševno zdravje, zaporniki, LGBTI, starostniki
Vsebinski opis projekta:
Samomor je velik javnozdravstveni problem globalno in v Sloveniji (Roškar idr, 2015). Je 14. najpogostejši vzrok smrti v svetu, kar predstavlja 1,4 % vseh smrti (WHO, 2016). Težave v duševnem zdravju so med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za samomor.
Nekatere skupine posameznikov imajo večje tveganje za razvoj težav v duševnem zdravju kot druge,
tudi med spoloma obstajajo velike razlike. Količnik samomora je v povprečju 3-krat višji med moškimi, tako v svetu kot tudi v Sloveniji (WHO, 2016).
Med skupinami s povečanim tveganjem za samomorilno vedenje so npr. zaprte osebe (Barker idr, 2014), LGBTI posamezniki (Skerrett idr, 2015, 2016) in starostniki (De Leo idr, 2013), saj specifični dejavniki tveganja povečujejo ranljivost teh skupin.
Namen projekta
Namen projekta je izboljšati razumevanje s samomorom povezanih značilnosti duševnega zdravja in drugih dejavnikov (npr. kvaliteta življenja, medosebni odnosi, stigma in iskanje pomoči) pri slovenskih moških, in sicer:
- moških s težavami v duševnem zdravju,
- zapornikih,
- LGBTI posameznikih,
- starostnikih.
Izvedli bomo kvantitativne (uporaba vprašalnikov) in kvalitativne (izvedba intervjujev, fokusnih skupin) študije, s čimer bomo zagotovili triangulacijo metod za poglobitev znanj o dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih v teh ranljivih skupinah.
Aktivnosti za preprečevanje samomorilnega vedenja lahko razdelimo v štiri ravni (Van der Feltz-
Cornelis idr, 2011):
- odgovorno novinarsko poročanje o samomoru in ozaveščanje javnosti,
- omejevanje sredstev za samomor,
- preventivne aktivnosti v lokalnih skupnostih in delo z ranljivimi skupinami,
- izobraževanje vratarjev sistema.
V suicidologiji se poudarja pomen izvajanja intervencij na več ravneh hkrati (npr. izvedba promocije in hkrati preventivnih aktivnosti, ki vključujejo dejavnosti iz različnih zgoraj omenjenih ravni) (Harris idr, 2016). Pričujoči projekt bo nadgradil obstoječa znanja o preventivi samomora v izbranih ogroženih skupinah na omenjenih ravneh. Pridobili bomo poglobljena znanja, ki jih bomo, če bomo ugotovili potrebo za to, neposredno prenesli v prakso z implementacijo intervencij za ranljive skupine. Naš pristop bo temeljil na pridobljenem znanju o tem, kako prilagoditi intervencije potrebam izbranih ranljivih skupin. To bo vključevalo objavo informacij v tiskani obliki (npr. letakov ali brošur) in na spletu, delo z mediji, delo z ranljivimi skupinami in izobraževanje vratarjev sistema.
Relevantnost
Samomorilno vedenje ima številne posledice za družbo (npr. visoki stroški zdravstvenih intervencij,
odsotnosti z dela, izguba bližnjega zaradi samomora). Znanstveno podprta prizadevanja za preprečevanje samomora so ključnega pomena, saj lahko pomagajo zmanjšati negativne posledice samomora za družbo.
Pri izbranih ranljivih skupinah je količnik samomora veliko višji kot v splošni populaciji, vendar so te
skupine v Sloveniji premalo raziskane. Primanjkuje nam znanja o dejavnikih tveganja za samomor pri moških (npr. značilnosti duševnega zdravja), saj veliko moških, ki umrejo zaradi samomora, ne kaže običajnih znakov depresije ali vedenj, ki bi nakazovali ogroženost, zaradi česar so lahko spregledani (Lyberg Rasmussen idr, 2014).
Projekt bo omogočil boljše razumevanje samomorilnega vedenja med slovenskimi moškimi. Ugotovitve bodo prispevale k hitrejšemu in učinkovitejšemu odkrivanju samomorilno ogroženih moških in k razvoju učinkovitih preventivnih aktivnosti, ki bodo izboljšale kvaliteto intervencij, ki so na voljo izbranim ranljivim skupinam, z dolgoročnim ciljem znižati pogostost samomorilnega vedenja v teh skupinah.
Osnovni podatki glede financiranja:
»Projekt (Slovenski moški ranljivi za samomorilno vedenje: duševno zdravje, kvaliteta življenja, socialna povezanost, iskanje pomoči - J5-8244) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.«
Sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS:
Vodja projekta: prof. dr. Diego De Leo
Člani skupine: doc. dr. Vita Poštuvan, prof. dr. Vlasta Zabukovec in drugi
