sl  en

Aktualno

Dr. Teršek kritično komentiral odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice

Mujo in njegova lastninska pravica

Doc. dr. Andraž Teršek

Zgodba o vojni, državljanu BIH z znamenitim imenom, izropanem in uničenem domu, hipokriziji vojske, ravnodušnosti politične oblasti in črkobralskem nazadnjaštvu sodišč. Kako pravno pomembna okoliščina je vojna? Kakšna naj bodo razumna pričakovanja do posameznikovih ravnanj za zavarovanje svojih pravic? Naj se splošna obligacijska pravila črkobralsko uporabljajo tudi za pravno odločanje o posledicah vojne? Kaj se dogaja v Strasbourgu?

1. Vojna in povojna dejstva

...

Mujo je bil lastnik nepremičnin, hiše in pomožnega objekta, skupne površine 247 m2, v mestu v Republiki Srpski, BIH. Zaradi vojne je bil prisiljen zapustiti teritorij BIH. Skrb nad nepremičninami je prevzela njegova žena. Leta 1992 so hišo mobilizirali pripadniki Vojske Republike Srpske. Pri tem je bil sestavljen zapisnik, ki sta ga podpisala poveljnik omenjene enote vojske in Mujina žena. Zapisnik je potrjeval dejstvo, da je prišlo do mobilizacije nepremičnin in je vključeval seznam zaseženih premičnin. Vojno poveljstvo je namreč odločilo, da naj se v hiši nastani inženirski vod, ki je bil sestavni del tamkajšnje brigade.

Med vojno je bila hiša popolnoma uničena. Pripadniki vojske so odtujili tudi vse premične stvari. Vojska je po pričanju prič ostala v zaseženi hiši vse do sredine leta 1996, ko se je zgodil razpad vojnih enot. Zapriseženi sodni cenilec je ocenil škodo na glavnem in pomožnem objektu v višini 341.064,45 KM. Ta ocena škode ni vključevala premičnih stvari in pohištva v objektih.

...

Okrožno sodišče ...je leta 2005 prvostopenjsko sodbo razveljavilo in pritrdilo navedbam tožene stranke v pritožbi, da je prišlo do zastaranja na temelju prvega odstavka 376. člena ZOO. Muji je očitalo, da je bil preko pripovedovanja žene leta 1996 seznanjen z dejstvom, da je med vojno na njegovih nepremičninah nastala škoda, tožbo pa je vložil (šele!) leta 2000.

...Neuspešen je bil tudi na Ustavnem sodišču, ki je njegovo pritožbo zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Zoper to odločitev je vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

...

Uporaba zastaralnega roka iz 376/1. člena ZOO, po katerem odškodninski zahtevek zastara v 3 letih od takrat, ko upravičenec izve za nastalo škodo in za odgovorno osebo, se v tem primeru ni zdela pravno pravilno ravnanje. Načeloma sprejemljiva bi se zdela kvečjemu uporaba 2. odstavka istega člena, ki določa splošni zastaralni rok 5 let od nastanka škode.

... 

V tem primeru bi zato veljalo kot odločilna upoštevati naslednja dejstva:

(a) Pravno pomembna dejstva v tej zadevi so nastala med vojno in zaradi nje, kar jim daje poseben in enkraten pomen. Nenazadnje tudi z vidika politične in pravne negotovosti povojnega obdobja.

(b) Odgovorni subjekt za nastanek škode na lastnini je vojska.

(c) Vojska je pisno priznala zaseg (mobilizacijo) in uporabo zasebne lastnine.

(d) Vojska je med vojno zasebno lastnino oškodovanca povsem uničila.

(e) Oškodovanec je zaradi vojne odšel v tujino.

(f) Oškodovanec je razumno ravnal v smeri zavarovanja svojih pravic in je bil v dobri, da pisno potrdilo vojske o mobilizaciji lastnine samo po sebi zadošča kot temelj za povrnitev povzročene škode.

(g) Obseg škode na uničenem premoženju je bil velik in je bil zato tudi eksistenčnega pomena za oškodovanca.

(h) Vojska in država nista zanikali povzročitve zatrjevane škode in njenega obsega.

(i) Višina nastale škode na lastnini je bila uradno ocenjena in potrjena s strani sodnega cenilca in prvostopenjskega sodišč.

(j) Oškodovanec je zahtevek za odškodnino formalno uveljavljal znotraj absolutnega zastaralnega roka, ki ga določajo splošna nacionalna pravila o obligacijskih razmerjih.

K temu želim dodati še prepričanje, da bi po izselitvi iz uničene in izropane hiše vojska morala samoiniciativno ravnati odgovorno in korektno: škodo bi morala sama ovrednotiti, jo priznati in samoiniciativno povrniti, oškodovancu pa prepustiti le breme morebitnega zatrjevanja večjega obsega škode.

...

Golo formalistična in črkobralska razlaga zakonskih določb s strani nacionalnih sodišč v primerih, ko gre za posledice vojnega stanja in za hude posege v temeljne pravice, ni na mestu. Zaradi zaščite temeljnega načela pravne varnosti bi sodišče lahko uporabilo vsaj splošno pravilo o absolutnem zastaralnem roku 5 let od nastanka škode, Mujino tožbo, vloženo leta 2000, pa štelo za pravočasno. Zaradi takšnega, pretiranega formalizma, ki se ne ozira na posebnosti nastalih okoliščin zaradi vojne, se zdi, da obstajajo dobri razlogi tudi za očitek o kršenju pravice dostopa do sodišča iz 6. člena EKČP.

Takšen očitek se zdi na mestu tudi zato, ker se nacionalna sodišča sploh niso opredelila do zgoraj navedenih dejstev, ki obravnavanemu primeru dajejo poseben značaj...

 VEČ LAHKO PREBERETE V REVIJI Pravna praksa, št. 28 / 2010 !

Knjiga Ustavna demokracija in vladavina prava

Izšla je knjiga "Ustavna demokracija in vladavina prava: ustavnopravni eseji", avtorja doc. dr. Andraža Terška. Knjigo, ki obravnava aktualna in zanimivejša vprašanja sodobne ustavne demokracije, pravne države in človekovih pravic, je založila fakulteta UP FAMNIT.



Vsebina:

1 Ustavnost demokracije kot kakovostni presežek.
1. 1 Demokracija.
1. 2 Ustavna in liberalna demokracija.
1. 3 Človekove pravice kot »minimalni standardi«.
1. 4 Ustava in ustavništvo: razlikovanje in utemeljitev pojma.
1. 5 Posodnikovanje kot zagotavljanje ustavnosti na vseh ravneh pravnega sistema.
1. 6 Iskanja ustavne identitete.
2 Meje neposredne demokracije.
2. 1 Referendumska realnost je tudi ogledalo politične.
2. 2 Nevarnost uzurpacije neposredne demokracije na lokalni ravni
2. 3 Ustavnopravna omejitev neposredne demokracije zaradi varstva verske svobode ("primer džamija")
2. 4 Ustavnopravno podčrtanje primera "izbrisanih prebivalcev Slovenije"
2. 5 Namesto svobodnih volitev izsiljevanje navidezne legitimnosti?.
2. 6 Jezik avtohtonih manjšin ni tuj jezik.
3 Sodobni koncept socialne države.
3. 1 Pravna in socialna država.
3. 2 Pozitivne obveznosti države, tudi socialne in ekonomske.
4 Ustavno sodstvo in "vladanje s sodniki"
4. 1 Legitimnost ustavnega sodstva in izzivi ustavnosodne politike.
4. 2 »Politična moč« mora zagotavljati »vrhovnost ustavnosti«.
4. 3 Naj ima predsednik republike neposreden dostop do ustavnega sodišča.
4. 4 Naj se ne otežuje varuhovega varstva ustavnosti s pretiranim formalizmom..
4. 5 Množenje zametkov ustavne krize.
4. 6 Ustavnost ne prenese črkobralskega formalizma.
4. 7 Pomanjkanje odgovornosti do ustavnopravne identitete.
4. 8 Cinizem policijske in prekrškovne politike je (tudi) ustavnopravno vprašanje.
4. 9 Kdo je čefur ustavni fetišist?.
4. 10 Za reformo ustavnosodne politike in opustitev nekaterih dogem..
4. 11 Memorandum o ustavnosodni politiki
5. Svoboda izražanja in (pravna) popustljivost do nestrpnosti
5. 1 Zaradi izjav o »rezanju udov« se ne sme protiustavno "rezati" jezikov.
5. 2 Čemu očitek o "ultralevičarstvu"?.
5. 3 Sovražni in napadalni govor – oris prepoznavne doktrine.
"Hujskaški", "provokativni" in "napadalni govor" kot nadzor nad vsebino izražanja.
Rasizem in nacizem kot enakopravno varovani vsebini
5. 4 Sodniška grožnja svobodi izražanja v primerih Dnevnika in Mladine.
5. 5 Neposrečenost kazenskopravne ureditve svobode izražanja.
6 Ustavni izzivi odvetniškega poklica.
6. 1 Ustavnopravna izhodišča odvetništva.
6. 2 Ustavnost v rokah odvetnikov.
6. 3 Odvetniška (politična) neodvisnosti
7 Ogledalo (ustavno)pravne identitete.
7. 1 Slovenska ustava: med idejo in papirnatim tigrom..
7. 2 Dogme in okostenelost
7. 3 Nerazveseljiva dnevna in ustavnopravna politika.
7. 4 Za pravno razumnost in dostojnost
7. 5 Pravna država in vladavina prava ali ne?.
7. 6 Primeri razkoraka med pravom, logiko in ljudmi
7. 7 Sklepni apel za spremembe

ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO IN DUŠEVNO ZDRAVJE

Izšla je tematska številka revije za evropsko ustavnost REVUS (Ur. Andraž Teršek, Andrej Kristan), ki v obliki zbornika člankov obravnava tri sklope vprašanj: - Ustavnopravna izhodišča odgovornosti države in družbe za duševno zdravje, - človekovo dostojanstvo in - duševno zdravje.

Zbirnik je posvečen prof. dr. Andreju Marušiču.

Vsebina:

Uvodnik
Saška Roškar
Na drugi strani tišine

1.    Ustavnopravna izhodišča

Andraž Teršek
(Ustavno)pravna odgovornost države in družbe za kakovost duševnega zdravja


2.    Človekovo dostojanstvo

Boštjan M. Zupančič
Dostojanstvo, anomija… in prihodnost človekovih pravic

Nora Jacobson
Dostojanstvo in zdravje. Pregled.

Tea Logar
Dostojanstvo: avtonomija ali omejitev? Pregled članka Stéphanie Hennette-Vauchez, »A Human Dignitas?«

Tea Logar
O zbornika Human Dignity and Bioethics. Vloga dostojanstva v bioetiki

3.    Duševno zdravje

Sanja Temnik
Andrej Marušič: Za duševno zdravje jutri in dan zatem

Sanja Temnik
Telesno bolni in duševno zdravi?

Andrej Marušič
One Health Only (Samo eno zdravje)

David B. Wexler
Uvajanje duševnega zdravja v pravo duševnega zdravja. Terapevtska jurisprudenca

Luka Tičar
Mobbing kot motnja v komunikaciji pri delu in kot dejavnik duševnega zdravja in dostojanstva posameznika