sl  en

Poročila in prikazi

18. blejska filozofska konferenca: etika

Med 7. in 11. junijem se je na Bledu odvijala mednarodna filozofska konferenca, ki jo že 18. leto zapored organizira slovensko Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti. Letošnji organizatorji so bili Alastair Norcross z Univerze v Koloradu (Boulder), Matjaž Potrč z Univerze v Ljubljani, ter Nenad Miščević in Danilo Šuster z Univerze v Mariboru.

Tema konference je bila zastavljena široko, in tako smo v petih dneh prisluhnili številnim prispevkom z različnih področij etike, predstavljenih s strani filozofov iz Slovenije, Hrvaške, ZDA, Kanade, Velike Britanije, Madžarske ter Izraela. Teme prispevkov so segale od vprašanj determinizma in moralne odgovornosti, vloge miselnih eksperimentov v filozofiji, večnega boja med utilitarizmom in deontologijo, stičnih točk med etiko in estetiko, do nekaterih vprašanj iz politične filozofije ter še mnogih drugih. Nekaj slovenskih filozofov je predstavilo tudi prispevke, v katerih se ukvarjajo s stičišči med filozofijo in nekaterimi praktičnimi, bolj »življenjskimi« temami, kot sta nevroetika in izkoriščanje v osebnih odnosih.

Konference se je s svojim prispevkom, v katerem analizira vlogo motivov pri izkoriščanju, udeležila tudi uslužbenka UP PINT dr. Tea Logar, ki je z veseljem sprejela ponudbo, da bi skupaj s profesorjem Norcrossom leta 2012 organizirala jubilejno, 20. blejsko filozofsko konferenco.
 

18th world congress on medical law

Med 8. in 12. avgustom je v Zagrebu potekal 18. svetovni kongres o medicinskem pravu, na katerem so strokovnjaki s področij prava in medicine razpravljali o številnih pravnih in etičnih vprašanjih, ki se pojavljajo v zdravstvu. Na kongresu se je v štirih dneh zvrstilo okoli 300 prispevkov v obliki predavanj in delavnic, ki so potekala vzporedno na kar sedmih prizoriščih.

Osrednje teme kongresa so bile človekove in pacientove pravice, pravni vidiki javnega zdravstva, zdravstvenih institucij in zdravstvenega varstva, zdravniška odgovornost, izobraževanje o pravicah v zdravstvu, spoštovanje pravic ranljivih skupin ljudi, odločitve ob koncu življenja, reprodukcijske tehnologije, medicinske raziskave, duševno zdravje, obveščen pristanek k posegom in zdravljenju, izvorne celice, farmacevtska industrija. Poleg kratkih predavanj so se zvrstile še številne delavnice, kjer so se sodelujoči osredotočili na ožje teme, kot so pravice azilantov do zdravstvenih storitev, izobraževanje sodnih izvedencev, izzivi zdravstva v nordijskih deželah, HIV/AIDS in še nekatere druge.

Posebno pozornost so organizatorji namenili razvoju in uveljavljanju človekovih pravic na področju zdravstva v sedmih t.i. tranzicijskih državah (Rusija, nekatere države nekdanje Sovjetske zveze ter Makedonija), kjer nekatere pravne in medicinske fakultete v zadnjih letih posvečajo posebno pozornost izobraževanju o pravicah pacientov in etičnih principih, kot so obveščen pristanek, zaupnost, ter spoštovanje pacientovih želja in odločitev.

Prisotni na konferenci so razpravljali o pravnih ureditvah in spremembah na področju zdravstva ter primerjali izkušnje iz različnih držav sveta. Presenetljivo je, kako zelo se zakonske ureditve v zvezi s konkretnimi področji (evtanazija, umetna oploditev, nadomestno materinstvo itd.) razlikujejo celo znotraj sosedskih evropskih držav. Sodelujoči na kongresu so veliko prispevali k razumevanju pravnih in etičnih vprašanj na področju zdravstva na globalnem nivoju, medsebojno sodelovanje strokovnjakov s področij in prava in medicine pa obeta boljše razumevanje posameznih problematik ter večjo pripravljenost za spoštovanje in uveljavljanje pravic bolnikov iz vsega sveta.